Temeljenje (fundiranje)

Temelji so najnižji konstrukcijski elementi zgradb. So v zemljišču in tako povezujejo zgradbo z zemljo ter določajo njen položaj. Prek temeljev se v temeljna tla prenaša celotna  obtežba, ki se bo pojavila v konstrukciji zgradbe, skupaj z

njihovo lastno težo. Pri projektiranju se pri določanju obremenitev poleg lastne teže stavbe upošteva tudi koristna obtežba (stanovalci, pohištvo), razni nestalni vplivi, kot sta veter in sneg, in nezgodne ali ekstremni primeri, kot sta na primer požar in potres.

Za družinske hiše je primerno predvsem enostavno ali plitvo temeljenje, pri katerem sežejo temelji nepodkletenih stavb do globine od 0,70 do dva metra pod površino terena. Temelji podkletenih stavb običajno segajo okoli 0,60 metra pod izkop gradbene jame.

Glavni dejavnik, ki določa minimalno globino temeljev, je zmrzovanje vode pozimi, kajti temelji, ki ne segajo dovolj globoko, se zaradi fizikalnih lastnosti vode med zmrzovanjem dvigajo in ob taljenju sesedajo. Na skalnih tleh se mora skala dobro očistiti, da se zaradi zmrzovanja vode prepreči dostop vode v stik betona in temeljne kamnine. V tleh, ki so pretežno sestavljena iz peska ali gramoza, mora biti globina temeljenja vsaj ...  nadaljevanje v tiskani izdaji GO - Gradnja hiše
 

Hidroizolacije

Temelji so grajeni iz materialov, katerim talna vlaga ne škoduje, zato se po navadi tudi ne zaščitijo. Obvezno pa se mora zaščititi kletno in talno zidovje. Pri teh konstrukcijskih elementih po daljšem stiku z vodo odpadajo zaključni sloji, pri globljem prodiranju vlage pa ob zmrzovanju razpadajo zidovi in posledično stavbe. Poleg

tega stavbno pohištvo zelo hitro propada, omogočen je tudi bujni razvoj mikroorganizmov, katerim vlaga zelo ustreza. Zato se pri temeljenju poskuša izpostavljene konstrukcijske elemente zaščititi z raznimi tehničnimi rešitvami. Taka zaščita se imenujemo hidroizolacija.

Za hidroizolacijo se največkrat uporabljajo vroči premazi bitumna, asfalta in katrana v kombinaciji z impregniranimi lepenkami ali folijami in hladnimi emulzijami. V praksi se vse pogosteje uporabljajo tudi kemična hidroizolacijska sredstva, pri ...  nadaljevanje v tiskani izdaji GO - Gradnja hiše
 

Zidovi

Zidovi so konstrukcijski elementi, ki v stavbah zapirajo prostore in jih varujejo pred zunanjimi vremenskimi in drugimi vplivi. Zidovi, ki prevzemajo tudi obtežbe stavbe, so nosilni zidovi. Zgrajeni so iz različnih materialov, kar določa tudi način

njihove gradnje. Gradnja zidov se lahko razvrsti v tri glavne načine: zidanje, vgrajevanje in montaža.

Zidanje je proces, pri katerem se zidaki (opeko, bloke) zlagajo v določenem redu (prekrivanje zidakov) in zaporedju ter se med seboj povezujejo s primernim vezivom (malto), ki mora popolnoma zapolnjevati horizontalne in vertikalne stike. Na potresnih območjih se morajo v projektu predvideti tudi armiranobetonske vertikalne protipotresne vezi v vogalih, zidovi pa ...  nadaljevanje v tiskani izdaji GO - Gradnja hiše
 

Kamniti zidovi

Kamen kot osnovni gradbeni material se je ohranil vse do danes, saj o njegovi lepoti in trajnosti pričajo številne zgodovinske zgradbe. Vendar velja tudi dejstvo, da je zdaj ob ponudbi drugih materialov zidanje v naravnem kamnu tudi ena najdražjih izvedb. Celo tedaj, ko ne gre za obklesan, ampak za napol

obklesan ali “kalan” kamen, to je kamen, kakršen pride iz kamnoloma. Zato se kamen večinoma uporablja le kot okrasni kamen, obloga fasad ali kot material za zaključne tlake. 

Pri gradnji nosilnih zidov iz kamna mora kamen  ...  nadaljevanje v tiskani izdaji GO - Gradnja hiše
 

Zidanje opečnih zidov

Zidanje z opeko se dejansko že tisočletja ni spremenilo in se v individualni stanovanjski gradnji še vedno veliko uporablja. Tudi danes se še vedno zida ročno z uporabo enostavnih orodij. Da se stavba čim prej spravi pod streho in omogoči, da se nadaljnja dela opravljajo v suhem, se po navadi najprej sezidajo glavni ali nosilni zidovi. Največ pozornosti je treba nameniti prav prvemu sloju opeke, ki se natančno določi z gradbenimi profili, s katerimi se

odčitajo (s križanjem vrvic in uporabo grezila) vogalniki, to so zidaki, ki določajo osnovne poteke zidov in s katerimi se v nadaljevanju tudi napenjajo zidarske vrvice. Ko so vogalniki pravilno vgrajeni na načrtovanem mestu (uporabi se gostejša malta), se lahko gradbeni profili odstranijo. Zidarska vrvica se uporabi kot smernik za polaganje zidakov. Površina, na katero se nanese sloj malte, ki naj bo debeline 12–14 milimetrov, mora biti očiščena in omočena. Zidaki na malto se polagajo izmenično s  ...  nadaljevanje v tiskani izdaji GO - Gradnja hiše
 

Betonski zid

Betonske konstrukcije se danes uporabljajo za vse vrste zgradb, predvsem pa pri zelo obremenjenih delih stavb in na območjih, ki so v stiku z vodo oziroma talno vodo. Beton je zaradi negorljivosti, lahke izvedbe različnih oblik, trajnosti in

majhnih deformacij zelo iskano gradivo. Zaradi slabih toplotnoizolacijskih lastnosti, neprepustnosti za vodno paro pa se  redko uporablja za zidanje družinskih hiš. Uporablja se predvsem v armiranih elementih, ki so potrebni zaradi potresne varnosti stavbe, in pri kletnem zidovju. Če se kletno in talno zidovje zida iz zidakov, se pri zidanju uporabljajo predvsem betonski modularni bloki.

Betonske mešanice se pripravljajo na tri načine: ročno, v mešalcih ali betonarnah. Ročna priprava betona ...  več v tiskani izdaji GO - Gradnja hiše
 

Opaževanje in razopaževanje

Beton se običajno vgrajuje v opaže, ki so lahko eno- ali obojestranski. Za opaževanje se uporablja očiščene deske vseh vrst debeline vsaj 2,4 centimetra ali prefabricirane elemente, ki so lahko tudi kovinski. Preden se začne vgradnja betona, se preveri stabilnost in tesnost

Armiranobetonski zidovi

Beton dobro prenaša tlačne obremenitve, zelo slabo pa natezne in tudi strižne. Zato se na območjih, kjer se pričakuje pojav nategov, beton armira z uporabo jeklenih palic ali mrež. Projekt, v katerem se pri dimenzioniranju konstrukcije predvideva tudi vgradnja armature, mora vsebovati še armaturni načrt, s

katerim so določeni prerezi in položaj armature.

Pri individualni stanovanjski gradnji se armatura po navadi vgrajuje v podporne stebre, vogalne vezi in nosilne plošče. Najmanjša marka betona za armirani beton je MB 15. Pri postavitvi in razporeditvi armature je treba  ...  več v tiskani izdaji GO - Gradnja hiše
 

Preklade, nosilci in vodoravne zidne vezi

Preklade, nosilci in vodoravne zidne vezi so vodoravni konstrukcijski elementi, ki se povezujejo z zidovi in stebri in tako postanejo elementi

Stropne konstrukcije

Stropi zapirajo prostore od zgoraj in pomenijo tla pri visokoležečih prostorih. Stavbo po višini delijo na etaže oziroma nadstropja. So nosilne konstrukcije, ki prenašajo lastno in koristno obtežbo na vertikalno nosilno konstrukcijo in so

z njo neposredno povezani.

Stropi in medetažne konstrukcije so danes praviloma armiranobetonski. Kljub nekaterim dobrim lastnostim (elastičnost, majhna teža) lesenih konstrukcij skorajda ne uporabljamo več, saj so prednosti armiranobetonskega stropa v konstrukcijskem, trajnostnem in varnostnem pogledu velike. Tudi obokani stropi se v glavnem srečujejo pri posebnih gradnjah in adaptacijah starih stavb. Armiranobetonski stropi bolje ...  več v

 tiskani izdaji GO - Gradnja hiše
 

Balkoni in loggie

Balkoni, loggie in terase so odprti deli stavb, ki omogočajo neposreden stik z okolico. Balkon je konstrukcijski element, ki sega iz stavbe. Ker se nategi pojavljajo v zgornjem pohodnem delu, se vgradnja armature načrtuje v tem delu. Balkoni so lahko tudi podprti s stebri ali poševno.

Če je balkon “vgrajen” v stavbo, to pomeni, da je odprt samo od spredaj, se imenuje loggia ali po domače tudi lodža.

Pri načrtovanju balkonov in loggij je treba posebno pozornost nameniti toplotni izolaciji, saj je štrleči betonski element toplotni most. Balkon se lahko v  ...  več v tiskani izdaji GO - Gradnja hiše
 

Dimniki

Funkcija dimnika je odvajanje dimnih plinov v višje zračne plasti, pri čemer se mora zagotoviti zadosten vlek. Zato je pri načrtovanju dimnika treba določiti pravi prerez dimnika glede na njegovo višino ter predvideti njegovo

Zračniki

Če bo v prostorih, kot so kopalnice, stranišča, kuhinje in shrambe, premalo naravnega prezračevanja, je treba dodatno prezračevati z vzgonskimi prezračevalnimi kanali. V vsak prostor, ki se želi umetno vzgonsko zračiti, se mora dovajati tudi sveži zrak. Dovodne tuljave se ne potrebujejo, če se zagotovi dotok

Stopnice

Po obliki so stopnice ravne ali zavite, eno- ali večramne. Izbor oblike bo odvisen od razpoložljivega prostora, vrste konstrukcije in materiala. Hoja je najudobnejša po ravnih stopnicah, ki so tudi pregledne in najlažje za izdelavo, zavite ali krožne stopnice pa po drugi strani zahtevajo manj tlorisne površine in ponujajo

zanimivejše možnosti oblikovanja. Pri načrtovanju stopnic je treba biti pozoren na razne detajle, od višine med etažami, višine in dolžine posamezne stopnice, celotne razpoložljive dolžine ter debeline stopnic in  stopniščne  ...  več v tiskani izdaji GO - Gradnja hiše